Čakamo zaman / Aspettiamo invano; Zgodbe begunk iz Srebrenice / Storie di profughe di Srebrenica
Fotografije: Meta Krese
Besedilo: Meta Krese
Poezija: Maruša Krese
Prevod: Darja Betocchi
Slovenski klub, Trst, Italija, 2021
Halida Dudić bi se takoj vrnila domov. V begunskem naselju Višče je od leta 1994. Ko njene sosede prav tako begunke iz Srebrenice zatrjujejo, da nikoli, ampak nikoli več jih domači kraji ne bodo videli, je Halida Dudić tiho. Kaj naj jim reče, ko razlagajo, da se nočejo vrniti na kraj grozot, kjer so izgubile svoje može, očete, sinove, pa čeprav je to bil nekoč njihov dom … S katerimi besedami bi jih lahko prepričala, do bodo zmogle zdaj same opraviti vsa tista dela na kmetiji, ki so jih včasih opravljali vsi od najstarejšega do najmlajšega člana družine od jutra do večera, od pomladi do zime. In kako naj jih pomiri, da bodo prav tam, zdaj same, obdane z novimi sosedi, srbskimi nič več muslimanskimi, premagale zlovešče spomine, da se bodo znebile strahu, tistega zagonetnega strahu, s katerim sta prežeti njihova duša in telo.
Halida Dudić bi se takoj vrnila domov. Izgubila je zete, svake, vse strice po mamini in očetovi strani, brata, sestro … Sestro Ajko.